Drugi finančni produkti

Bančne vloge ali depoziti

Banke so depozitno-finančne ustanove, ki sprejemajo vloge varčevalcev, se zadolžujejo še na druge načine in na tej podlagi dajejo posojila. Bančna vloga ali depozit pomeni, da vlagatelj položi denar na bančni račun, banka pa se pogodbeno obveže, kdaj mu bo denar vrnila in kakšne obresti bo plačala za to, da ta denar upravlja. Bančne vloge razdelimo na vloge na vpogled in vezane vloge. Pri prvih lahko imetnik bančnega računa z denarjem upravlja tekoče, zato so obrestne mere nižje. Pri vezanih vlogah pa lahko denar dobimo šele po preteku obdobja, za katerega smo se dogovorili z banko, zato je v tem času denar za imetnika računa nelikviden, v zameno pa dobi višje obresti.

Kriptosredstva

Ta niso primerna za večino vlagateljev kot naložba, plačilno ali menjalno sredstvo, saj: 

• se vlagatelji soočajo z zelo realno možnostjo, da izgubijo ves svoj vloženi denar, če se odločijo za nakup teh sredstev,
• vlagatelji morajo biti pozorni na tveganja zavajajočih oglasov, tudi prek družbenih medijev in vplivnežev in
• vlagatelji morajo biti še posebej previdni glede obljubljenih hitrih ali visokih donosov, zlasti tistih, ki se zdijo predobri, da bi bili resnični.

Ker kriptosredstva ter z njimi povezani produkti in storitve običajno niso del obstoječe zaščite v skladu z veljavnimi predpisi EU o finančnih storitvah, se morajo vlagatelji zavedati pomanjkanja sredstev ali zaščite, ki so jim na voljo v primeru licenciranih ponudb. 

Finančni nadzorniki EU (ESMA, EBA in EIOPA) so v zvezi s kriptoimetji izdali opozorilo. 

Kriptosredstva niso denar, obstajajo le v digitalni obliki, ustvari jih računalniški program. Tista kriptosredstva, ki so ustvarjena iz nič (npr. bitcoin), nimajo niti lastne niti uporabne vrednosti. Cena takih kriptosredstev je zgolj špekulativna in temelji na upanju, da se bo našel kupec, ki bo tako kriptosredstvo pripravljen kupiti po višji ceni.

Cena (in ne vrednost, saj vrednosti običajno nimajo) kriptosredstev je podvržena močnim nihanjem. Zato kriptosredstva ne bodo nikoli nadomestila običajnega denarja in niso primerna za varčevanje! Kriptosredstva lahko predstavljajo le špekulativno in zelo tvegano investicijo.

Valutni trg - Forex

Forex je okrajšava iz angleških besed “FOReign EXchange”. V slovenščini mu pravimo valutni trg. Na tem trgu udeleženci zamenjujejo eno valuto za drugo. Gre za največji, najbolj dinamičen in najlikvidnejši kapitalski trg na svetu. Na Forexu se trguje 5 dni na teden, 24 ur na dan. V zadnjih dveh desetletjih sta razvoj računalniške tehnologije, razvoj finančnih trgov ter dejstvo, da valutni posli marsikje niso podvrženi posebnemu nadzoru, omogočili velik razcvet valutnih trgov. Z elektronskim trgovanjem, na internetu dostopnimi raziskavami in analizami ter stroškovno konkurenčnostjo, je v zadnjem času ta trg postal za individualne vlagatelje še dostopnejši. Na valutnem trgu aktivno trguje več sto tisoč dobro poučenih posameznikov, podjetij in investicijskih skladov.

ATVP vlagateljem in potencialnim vlagateljem svetuje previdnost pri vlaganju svojih sredstev v instrumente z visokimi tveganji, kamor nedvnomno spadajo tudi naložbe v valute. Več o valutnem trgu si lahko preberete tudi v zloženki FOREX - Kaj je potrebno vedeti. 

ATVP je na podlagi določb Zakona o trgu finančnih instrumentov pristojna za nadzor nad ponudniki investicijskih storitev in poslov. Poleg nadzora nad licenciranimi ponudniki tovrstnih storitev, ATVP pozorno spremlja tudi ponudbo nelicenciranih produktov, pri katerih bi lahko šlo za opravljanje ene ali več storitev povezanih s finančnimi instrumenti oziroma izvedenimi finančnimi instrumenti v Sloveniji. Posli promptnega valutnega trgovanja, skladno s stališčem ATVP z dne 2.8.2010, niso finančni instrumenti, trgovanje s takšnimi instrumenti pa ni urejeno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov in tudi ni nadzorovano s strani ATVP.

Pri tem je ATVP tudi v preteklosti že opozarjala vlagatelje ter morebitne vlagatelje na nevarnosti, ki nanje prežijo pri vlaganju v takšne instrumente ter na nekatere nelicencirane ponudnike, ki se s takšnim trgovanjem ukvarjajo. Opozorila javnosti v zvezi z osebami, ki s strani ATVP oziroma drugih nadzornih organov niso prejele dovoljenja za opravljanje ene ali več investicijskih storitev in poslov so objavljena na spletni strani ATVP.

Plemenite kovine

Za kovino lahko rečemo, da je plemenita če je redka in ima visoko ekonomsko vrednost. Takšne recimo predstavljajo zlato, srebro, platina in paladij. Tudi pri plemenitih kovinah je cena odvisna od povpraševanja in ponudbe ter drugih tržnih in gospodarskih razmer. Plemenite kovine se izrabljajo v industrijske namene, v umetnosti, za nakit in kovance, lahko pa so tudi del naložbenega portfelja ali pa se uporabijo kot zavarovanje pred različnimi tveganji. Povpraševanje po le-teh ni odvisno samo njihove uporabne vrednosti, temveč tudi od zmožnosti ohranjanja vrednosti.

Plemenite kovine kot take sicer niso finančni instrumenti in niso predmet nadzora ATVP. Nadzor nad plemenitimi kovinami, njenimi dobavitelji in internetno prodajo v Republiki Sloveniji izvaja Urad Republike Slovenije za meroslovje, ki deluje pod okriljem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Poleg tradicionalnega investiranja prostih sredstev v plemenite kovine, ki ga na primer predstavlja nakup (zlatih) palic, kovancev ali nakita pa je seveda mogoče s plemenitimi kovinami trgovati tudi preko finančnih trgov z nalaganjem sredstev v delnice rudarskih družb, investicijske sklade, katerih naložbena politika predvideva nalaganje sredstev v plemenite kovine ali sledenju različnih indeksov na takšne surovine. Za bolj sofisticirane vlagatelje pa so zanimivi tudi izvedeni finančni instrumenti, katerih osnova so plemenite kovine (na primer standardizirane terminske pogodbe, finančne pogodbe na razliko, opcije, ipd.).

Navadno so naložbe v finančne instrumente povezane s plemenitimi kovinami visoko tvegane, zato morajo biti vlagatelji oziroma potencialni vlagatelji pri tem še posebej previdni in se poučiti o vseh prednostih, slabostih ter tveganjih, ki jih takšne naložbe prinašajo.

Vsi obstoječi in potencialni vlagatelji v nelicencirane produkte se morajo zavedati, da slovenski pravni red zagotavlja pravno varnost samo pri poslovanju s tistimi subjekti, ki imajo veljavno dovoljenje pristojnega nadzornega organa. Licencirani ponudniki morajo izpolnjevati zakonska merila ter so pod stalnim nadzorom pristojnega organa. Zato so, če odmislimo siceršnja tveganja, ki so značilna za vse finančne instrumente nasploh, sorazmerno varni. Nasprotno pa ponudniki, ki nimajo ustreznega dovoljenja nadzornega organa, delujejo nepregledno in nenadzorovano, varnost vlagateljev pa je v teh primerih pogosto nižja, kot v primerih subjektov, ki so pridobili ustrezno dovoljenje nadzornega organa.