Instrumenti denarnega trga

Instrumenti denarnega trga so finančni instrumenti, ki omogočajo kratkoročen prenos (do 12 mesecev) finančnih sredstev od subjektov z denarnimi presežki k subjektom z denarnim primanjkljajem. Instrumenti denarnega trga predstavljajo kratkoročne finančne instrumente, ki jih izdajajo države, banke, podjetja in druge institucije. Medtem ko so kratkoročna posojila dogovorjena po pogodbi in se praviloma z njimi ne trguje na sekundarnem trgu, pa so instrumenti denarnega trga prenosljivi in se z njimi lahko trguje na enem ali več organiziranih trgih. Z instrumenti denarnega trga se pogosto trguje na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev (borza), so kratkoročne narave, precej likvidni ter navadno manj tvegani od ostalih oblik finančnih instrumentov, saj je tovrstne instrumente mogoče prodati pred njihovim dospetjem, za ceno, ki je blizu nakupni. Poznamo več vrst instrumentov denarnega trga, in sicer:

• zakladne menice,

• potrdila o denarnem depozitu,

• komercialni zapisi,

• blagajniški zapisi,

• bančni akcepti, idr.

Zakladne menice

Zakladne menice so kratkoročni finančni instrumenti, ki jih izda določena država, in s katerim se lahko trguje na sekundarnem trgu, z njimi pa država pogosto financira kratkoročne primanjkljaje v proračunu. V Sloveniji so zakladne menice izdane v nematerializirani obliki z vpisom v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD. V Republiki Sloveniji jih izdaja ministrstvo za finance v apoenih po 1.000 EUR. Imetniku prinašajo vnaprej določen donos v obliki obresti, ki se določi na dražbi, ali kasneje na sekundarnem trgu, ročnost zakladne menice pa navadno znaša tri, šest ali dvanajst mesecev. Ker zakladne menice izdajajo države, in so tovrstni finančni instrumenti krajših ročnosti, veljajo za relativno varno finančno naložbo.

Potrdila o denarnem depozitu

Tudi potrdila o denarnem depozitu (tudi potrdila o vlogi) so kratkoročni finančni instrumenti, ki predstavljajo potrdila, da so bila na kreditni instituciji (banki ali hranilnici) položena denarna sredstva za določeno obdobje po določeni obrestni meri. Za razliko od bolj znane bančne vezane vloge, se potrdila o denarnem depozitu od bančne vezane vloge razlikujejo v tem, da so potrdila o denarnem depozitu prenosljiva in so tako pogosto predmet trgovanja na denarnem trgu. Potrdila o denarnem depozitu izdajajo kreditne institucije. Kot drugi instrumenti denarnega trga, so tudi potrdila o denarnem depozitu kratkoročne narave in se po svoji tveganosti uvrščajo med bolj varne naložbe.

Komercialni zapisi

Komercialni zapisi so kratkoročni finančni instrumenti denarnega trga s fiksnim donosom, ki ga izdajajo večja podjetja z boljšo boniteto takrat, ko ima to podjetje potrebo po začasnem dodatnem financiranju. Ker gre za kratkoročen finančni instrument se njihove ročnosti, tako kot v primeru zakladnih menic, praviloma gibajo od nekaj mesecev pa do enega leta. Ker komercialne zapise izdajajo podjetja in organizacije z boljšo boniteto in so kratkoročne narave, jih navadno uvrščamo med varnejše naložbe.

Blagajniški zapisi

Tudi blagajniški zapisi so kratkoročni finančni instrumenti, ki jih lahko izda centralna ali poslovna banka. Načeloma je blagajniški zapis podoben obveznici, saj ima določen rok dospelosti in obrestno mero. Razlika je v dolžini roka dospelosti ob izdaji, ki je pri blagajniškem zapisu najmanj 30, največ pa 360 dni. Velja za razmeroma netvegano  finančno naložbo, saj zanje jamči država oziroma izdajatelj, ki je ocenjen kot manj tvegan, t.j. ima visoko bonitetno oceno. Trgovanje z blagajniškimi zapisi je možno tudi na sekundarnem trgu, vendar je likvidnost zaradi visokih transakcijskih stroškov pogosto nizka.

Bančni akcepti

Bančni akcepti so kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, ki služijo za financiranje uvozno-izvoznih poslov. Takšno ime ima zaradi tega, ker banka prevzame obveznost, da bo ob zapadlosti poplačala obveznost nosilcu instrumenta.