Vrste tveganj
TRŽNO TVEGANJE
Na vrednost posamezne investicije vplivajo zelo različni dejavniki kot so ponudba ali povpraševanje, politične ali gospodarske razmere, vrsta trga na katerem se posli sklepajo, ipd. Pod pojmom tržnih tveganj navadno razumemo več vrst različnih tveganj, in sicer:
Tečajno (tudi pozicijsko tveganje)
To je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe cen finančnih instrumentov. Tečajno tveganje lahko nastane zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem oziroma pri izvedenem finančnem instrumentu v zvezi z izdajateljem osnovnega finančnega instrumenta (posebno pozicijsko tveganje) oziroma zaradi spremembe ravni obrestnih mer oziroma pri lastniškem finančnem instrumentu cenovnih gibanj na kapitalskem trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finančnih instrumentov (splošno pozicijsko tveganje).
Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi spremembe tečaja valut. Z valutnim tveganjem se vlagatelj sreča predvsem pri naložbah, s katerimi se trguje in je njihova vrednost izražena (nominirana) v eni izmed tujih valut. Donos takšnega finančnega instrumenta je tako odvisen tako od vrste in narave tega finančnega instrumenta kot tudi od gibanja menjalnega tečaja tuje valute v odvisnosti od vlagateljeve domače valute. Tako ima lahko sprememba menjalnega tečaja za posledico (pozitivno ali negativno) spremembo donosnosti posameznega finančnega instrumenta, ki je predmet nakupa ali prodaje.
PRIMER:
Za ponazoritev vzamemo, da je trenutni tečaj USD/EUR=1,30. To pomeni, da ob zamenjavi 1 EUR prejmemo 1,3 USD. V primeru investiranja 10.000 EUR v, na primer delnice ameriških podjetij, je to enakovredno znesku 13.000 USD. Po preteku določenega časa vrednost EUR naproti USD naraste na 1,60 USD/EUR. Ker imamo svojo investicijo naloženo v finančne instrumente ameriških izdajateljev, so ti finančni instrumenti nominirani v valuti USD. Navadno se kupnina pri prodaji finančnih instrumentov najprej pretvori v domačo valuto po trenutno veljavnem deviznem tečaju in nato prenese na denarni račun vlagatelja. V navedenem primeru bi vrednost investicije, ki je pred spremembo deviznega tečaja znašala 13.000 USD oziroma 10.000 EUR, po spremembi deviznega tečaja znašala zgolj 8.125 EUR (13.000 USD/1,6 USD/EUR).
Medtem ko se vrednost naložbe v USD ni spremenila, pa se je zaradi pretvorbe v valuto EUR zaradi spremembe deviznega tečaja vrednost začetne investicije zmanjšala. Kot izhaja iz primera, bi se na drugi strani, v kolikor bi vrednost EUR naproti USD padla pod vrednostjo 1,3 USD/EUR, vrednost naložbe v EUR povečala. Tako kot ostale oblike tveganj, tudi valutno tveganje omejujemo s tem, da le del vloženih sredstev naložimo v finančne instrumente, ki so nominirani v tujih valutah, obenem pa je ta del naložen v finančne instrumente z različnimi valutami.
Eno izmed pravil, ki ga na tem mestu velja upoštevati je, da je večina finančnih instrumentov in drugih produktov, v katere vlagamo, naloženih v valuti, v kateri prejemamo tudi dohodke.
Tveganje spremembe cen blaga
Tveganje spremembe cen blaga je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cene blaga. Različni dejavniki lahko vplivajo na ceno posameznega blaga, kot so na primer vremenske razmere, gospodarske razmere, odkritje novih nahajališč, odkritje nadomestnih virov, ipd. Ena od značilnosti izvedenih finančnih instrumentov je tudi ta, da je vrednost le teh določena na podlagi osnovnega instrumenta, ki lahko predstavlja tudi blago (nafta, zlato, druge plemenite kovine, koruza, ipd.). V primeru naložb v izvedene finančne instrumente na blago je tako vlagatelj izpostavljen tudi tveganju spremembe cene blaga, ki vpliva na vrednost izvedenih finančnih instrumentov na blago, s katerimi vlagatelj trguje.
KREDITNO TVEGANJE
Je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti nekega dolžnika. Kreditno tveganje pomeni tudi poslabšanje kreditne bonitete stranke, to je verjetnosti, da bo obveznost tega dolžnika v roku izpolnjena. Kreditno tveganje nasprotne stranke, kot posebna oblika kreditnega tveganja, pa je tveganje, da bo nasprotna stranka postala neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz posameznega posla.
Predvsem v primerih slabo stoječih podjetij oziroma podjetjih z nizko bonitetno oceno obstaja verjetnost, da takšno podjetje v času zapadlosti svoje obveznosti - na primer obveznosti plačila obresti ali celo glavnice iz naslova naložbe v obveznico tega podjetja - le te ne bo sposobno poravnati. To lahko velja tudi za posamezne države, ki se financirajo z izdajo finančnih instrumentov. Vlagatelji se morajo pred odločitvijo o tem, kam bodo naložili svoja prosta sredstva, poučiti tudi o tej vrsti tveganja.
OPERATIVNO TVEGANJE
Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin:
• zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja procesov,
• zaradi drugih nepravilnih ravnanj ljudi,
• zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov ali
• zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj.
Pod pojmom pravno tveganje gre razumeti tveganje nastanka izgub zaradi sprememb zakonodajne ureditve ali celo neustrezne pravne ureditve, ki pa je lahko posledica gospodarskih, političnih ali drugačnih razlogov. Predvsem v manj razvitih državah in hitro razvijajočih se državah s krajšo zgodovino kapitalskega trga je pravna ureditev pogosto manj stroga in v nekaterih delih manj urejena ter manj transparentna, kar lahko za vlagatelja pomeni dodatno tveganje. Tudi poslovanje s subjekti, ki niso regulirani s strani nadzornih organov v posamezni državi, pomeni za vlagatelja dodatno tveganje, saj takšne družbe niso podvržene pravilom, ki navadno veljajo za licencirane subjekte, sam nadzor nad takšnimi subjekti pa je zaradi načina njihovega delovanja pogosto otežen.
LIKVIDNOSTNO TVEGANJE
Pod pojmom likvidnostno tveganje navadno razumemo tveganje, ko pozicije v finančnem instrumentu ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij. O likvidnem trgu finančnih instrumentov lahko govorimo takrat, ko tudi povprečno velika naročila za nakup ali prodajo finančnih instrumentov nimajo bistvenega vpliva na sam tečaj le teh in je prodajalce oziroma kupce za takšne finančne instrumente lahko najti.
Likvidnostno tveganje je navadno bolj prisotno pri poslih s finančnimi instrumenti, ki se sklepajo zunaj organiziranih trgov (OTC) ter v primerih, ko gre za podjetja z nižjo tržno kapitalizacijo. Na likvidnostno tveganje vpliva tudi število finančnih instrumentov, uvrščenih na posamezen organiziran trg, obseg ponudbe in povpraševanja po finančnih instrumentih na tem trgu, čas v katerem je mogoče sklepati posamezne posle s finančnimi instrumenti, idr.
Pomemben vidik likvidnostnega tveganja predstavlja volatilnost, ki označuje verjetnost, da cena nekega finančnega instrumenta (npr. delnice) v kratkem času močneje zaniha navzgor ali navzdol (rast ali padec). Ekstremna gibanja tečajev, ki so pogosta značilnost nekaterih finančnih instrumentov, so posledica različnih dejavnikov na danem finančnem trgu. Medtem ko so na eni strani določene povezave med posameznimi dogodki jasne (boljši poslovni rezultati navadno pomenijo dvig cene delnice tega podjetja), pa obstajajo tudi primeri, ko temu ni vedno tako.
PRIMER:
V začetku meseca januarja tega leta ste kupili 10 delnic podjetja ABC v skupni vrednosti 500 EUR (takratni tečaj je zanašal 50 EUR na delnico). V mesecu aprilu je družba poleg slabših četrtletnih podatkov o poslovanju objavila tudi novico o prejemu tožbe, kjer tožbeni zahtevek predstavlja znesek, ki predstavlja 10% letnega prometa družbe. Navadno se trg na takšne informacije hitro odzove na način, da vlagatelji začnejo s prodajo takšnih finančnih instrumentov, kar ima za posledico znižanje tečaja delnice. V določenih primerih so padci cen finančnih instrumentov lahko precejšnji (obratno velja tudi v primeru dobrih novic). V kolikor delnic podjetja ABC ne prodate pred njenim znižanjem, pade tudi vrednost vaše naložbe.
Zato je potrebno v vsakem primeru poznati naložbo, v katero vlagamo svoja sredstva in razloge za rast ali padec vrednosti le te. Pri vlaganju v finančne instrumente je potrebno imeti v mislih tako trenutek, ko se odločimo za nakup neke naložbe, kot tudi trenutek, ko bomo iz te naložbe izstopili. Nelikvidnost posamezne finančne naložbe lahko za vlagatelja celo pomeni, da iz nje ne bo mogel izstopiti (je ne bo mogel prodati), saj zanjo ne bo obstajalo povpraševanja, ali pa bo ta prodaja opravljena po bistveno nižji ceni od nakupne.
DEŽELNO TVEGANJE
Deželno tveganje je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega poslovanja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem države. Boniteta posameznih držav je navadno ocenjena s strani različnih bonitetnih agencij, navedena ocena pa med drugim kaže tudi na tveganost sklepanja poslov s takšno državo. Vlagatelji tako navadno za visoko tvegane finančne instrumente, ki jih izdajajo države s političnimi, ekonomskimi in drugimi težavami, navadno zahtevajo višje donose. Verjetnost neplačila s strani takšne države, ki je izdajatelj finančnih instrumentov, je namreč navadno višja, kot v primerih ko gre za stabilno in gospodarsko močno državo.
Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti. Politični in gospodarski problemi posamezne države lahko v nekaterih primerih vodijo tudi do težav s konvertiranjem naložbe, ki je nominirana v tuji valuti, v domačo valuto, in je s tem prodaja neke naložbe otežena ali celo onemogočena.
OBRESTNO TVEGANJE
Obrestno tveganje je tveganje nastanka izgube iz trgovanja s finančnimi instrumenti zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer. Dvig obrestnih mer tako navadno pozitivno vpliva na donos sredstev, ki jih imajo vlagatelji naložene v bančnih depozitih, medtem ko dvig obrestnih mer pri naložbah v dolžniške finančne instrumente z na primer fiksnim donosom, kot so na primer obveznice, navadno pomeni zmanjšanje donosa takšne naložbe.
TVEGANJE PORAVNAVE
Tveganje poravnave predstavlja tveganje, da nasprotna stranka v poslu kupcu (prodajalcu) ne bo sposobna zagotoviti finančnega instrumenta ali denarnih sredstev v skladu in na način, kot to izhaja iz sklenjene pogodbe ali dogovora, medtem ko je kupec (prodajalec) svoj del obveznosti že izpolnil. Tveganje je pri poslih, ki se sklepajo preko organiziranih trgov (npr. borz) in klirinških hiš manjše, kot v primeru, ko se posli sklepajo izven organiziranih trgov in na način, ki ni skladen s pravili, ki običajno veljajo za borzne in poravnalne sisteme.
TVEGANJE Z VZVODOM (LEVERAGE)
Trgovanje z vzvodom (leverage) pomeni, da vlagatelj pri investicijskem podjetju položi določeno višino denarnih sredstev s katerimi lahko opravi nakup finančnih instrumentov, ki je po vrednosti mnogo večji od samega pologa. Trgovanje z vzvodom omogoča vlagateljem in potencialnim vlagateljem realizacijo višjih donosov kot sicer, hkrati pa pomeni tudi večja tveganja in možnost, da vlagatelj izgubi celotna vložena sredstva. Še več, ob uporabi trgovanja z vzvodom lahko vaše izgube presežejo celo višino začetnega vložka.
Tako lahko na primer vlagatelj s pologom 100 EUR in ob vzvodu 1:200 kupi finančne instrumente ali druge oblike naložb v protivrednosti 20.000 EUR (100 EUR x 200). Vendar pozor! Že manjša sprememba v tečaju tega finančnega instrumenta močno vpliva na vrednost začetnega vložka. 0,5% padec tečaja finančnega instrumenta tako pomeni 100 EUR izgube (0,5% x 100 EUR x 200), kar znaša vrednost vašega začetnega vložka. Večji padec tečaja tako v tem primeru predstavlja celo izgubo, ki je višja od vplačanega zneska. Razliko med nastalo izgubo in začetno vplačanim zneskom krije vlagatelj. Nakup pa lahko bremenijo tudi drugi transakcijski stroški, ki so navadno določeni s cenikom investicijskega podjetja. Glej primer trgovanja z vzvodom pri finančnih pogodbah na razliko CFD.
PRODAJA NA KRATKO (SHORT SELLING)
Pri prodaji na kratko (short selling) gre za to, da nek finančni instrument, za katerega pričakujemo, da bo njegova vrednost v prihodnosti padla ter z namenom, da takšen pričakovani padec izkoristimo, najprej prodamo ter ga pozneje, pri nižji ceni, spet kupimo. Kljub temu, da trenutno vlagatelj ni lastnik finančnega instrumenta, ki je predmet prodaje, si le te lahko predhodno izposodi in jih pozneje, ko jih kupi na trgu po nižji ceni, vrne prvotnemu lastniku. Več o trgovanju na kratko na tej spletni povezavi.
TVEGANJE INFLACIJE
Tudi inflacija, to je splošna rast cen v določenem časovnem obdobju in zmanjševanje kupne moči denarja, pomeni določeno tveganje za vlagatelja. Ob upoštevanju kupne moči denarja je, kljub temu da je nominalen donos investicije še vedno pozitiven, lahko realen donos zaradi upoštevanja visoke inflacije negativen. Če na primer znaša letna inflacija 3%, potem mora izbrana investicija letno zagotavljati vsaj 3% donos, da bi vlagatelj ohranjal realno vrednost svoje investicije. Tako je tudi pri manj tveganih vrstah naložb (npr. vezane vloge pri bankah) potrebno upoštevati to vrsto tveganja.
OSTALA TVEGANJA
Stroškovni vidik trgovanja
Pri trgovanju s finančnimi instrumenti je pomemben tudi stroškovni vidik trgovanja. Vsako investicijsko podjetje mora svojim strankam ali potencialnim strankam med drugim zagotoviti tudi informacije o stroških in povezanih plačilih. Če na eni strani zelo pogosto trgovanje, kot strategija trgovanja, ki izkorišča kratkoročne razlike v ceni finančnih instrumentov, za stranko lahko pomeni določene donose, pa se mora vlagatelj na drugi strani tudi zavedati dejstva, da vsaka opravljena transakcija pomeni tudi določen strošek, ki bremeni strankin račun in zmanjšuje donosnost posamezne transakcije oziroma portfelja kot celote.
Večina ponudnikov finančnih storitev (banke, borznoposredniške družbe, družbe za upravljanje, ostale kreditne institucije in investicijska podjetja) javno objavlja cenike svojih storitev. Vsebina le teh je lahko za nepoučenega vlagatelja pogosto precej zapletena. Pred investiranjem v finančne naložbe se je zato potrebno podučiti tudi o vsebini stroškov, ki lahko pri posamezni storitvi ali naložbi nastanejo, kot tudi o velikosti takšnega stroška. Stroškovni vidik naložbe je eden pomembnejših faktorjev, ki lahko vpliva na donosnost neke investicije.
Niste seznanjeni s stroški, ne veste kaj pomeni posamezna postavka v ceniku?
Vprašajte ponudnika storitev!
Spremljanje donosnosti portfelja
Tudi spremljanje donosnosti portfelja ali posamezne investicije je za vlagatelja zelo pomembno. Potrebno je ugotavljati, katere naložbe v finančne instrumente ne ustrezajo več našim ciljem in jih pravočasno zamenjati z drugimi oblikami naložb.